Starši, izobražujte, NE Prepovedujte!

Droga oziroma psihoaktivna snov je snov, ki vpliva na razmišljanje, počutje, zaznavanje ali delovanje telesa. Mednje spadajo prepovedane snovi, kot so heroin, kokain in nekatere oblike kanabisa ter njegovih izvlečkov, pa tudi dovoljene in predpisane snovi: alkohol, nikotin, zdravila na recept in zdravila brez recepta.

Mladostniki uporabljajo droge iz podobnih razlogov kot odrasli: zaradi zabave, sprostitve, pripadnosti skupini, radovednosti, premagovanja stresa, slabih družinskih razmer, neuspeha, dolgočasja ali lajšanja telesne oziroma duševne bolečine.

Iskren razmislek o vlogi alkohola, tobaka, zdravil in drugih snovi v življenju odraslih pomaga razumeti tudi otrokovo vedenje. Odrasel, ki govori pošteno in brez dvojnih meril, lažje vzpostavi odprt pogovor.

Nasvet: Starši naj se izobražujejo o drogah, njihovih učinkih in tveganjih. Koristne so preverjene publikacije, pogovor s strokovnjakom ter delavnice za starše.

Če dobro poznate otroka in veste, kaj se dogaja v njegovem življenju, boste lažje opazili spremembe ter razlikovali med običajnimi izzivi odraščanja in znaki stiske. Pretirana panika, zasliševanje ali popoln nadzor lahko povečajo nezaupanje in strah. Če otrok čuti, da mu zaupate in da ga boste poslušali, se bo s težavami verjetneje obrnil na vas.

Zaupanje ne pomeni odsotnosti meja. Pomeni, da so pravila jasna, razumna in pojasnjena ter da otrok ve, da bo v nevarnosti najprej dobil pomoč.

Nasvet: Redno se pogovarjajte, poslušajte brez takojšnjega kaznovanja in spodbujajte otroka, da pove, kaj misli in čuti. Tako se gradi odnos, v katerem so informacije in pomoč dostopne.

Ni preprostega dokaza, da bi uporaba kanabisa sama po sebi neizogibno vodila k uporabi drugih drog. Tveganje je povezano z več dejavniki: starostjo začetka, pogostostjo uporabe, duševnim zdravjem, družinskim in vrstniškim okoljem, dostopnostjo snovi ter pripravljenostjo na tveganje.

Obdobje mladostništva pogosto vključuje željo po samostojnosti, uporu in novih izkušnjah. V kombinaciji z dostopnostjo drog lahko to privede do eksperimentiranja. Preverjene informacije o učinkih, jakosti, kombinacijah in znakih nevarnosti zmanjšujejo škodo, ne odpravijo pa tveganja.

Nasvet: Skupaj preverjajte informacije, razjasnite mite o kanabisu in drugih snoveh ter jasno ločite dejstva od oglasnih sporočil, vrstniških zgodb in zastraševanja.

Mladostniki najpogosteje najprej pridejo v stik z alkoholom, nikotinom, kanabisom, analgetiki in drugimi zdravili. Dovoljene snovi so pogosto dosegljive doma, pri prijateljih, v trgovinah, gostinskih lokalih in na zabavah. Tudi zdravila, ki jih odrasli ne hranijo varno, lahko postanejo vir tveganja.

Dostop do prepovedanih drog je drugačen, vendar ga splet, družbena omrežja in neznana sestava izdelkov lahko olajšajo. Mladostnik, ki razume manj bleščečo stran uporabe, tveganja neznane jakosti ter nerealne medijske podobe, lahko sprejema bolj premišljene odločitve.

Nasvet: Spoznajte otrokovo socialno in spletno okolje, zdravila doma hranite varno ter spodbujajte pozitivne dejavnosti in odnose. Nadzor naj bo sorazmeren, pregleden in povezan s pogovorom.

Raziskovanje meja in tveganje sta del odraščanja. Mladostniki iščejo nove izkušnje, gradijo osebnost in preizkušajo vrednote. Upiranje avtoriteti je lahko del normalnega razvoja. Eksperimentiranje z drogo ne pomeni nujno, da bo oseba razvila zasvojenost, vendar ga vedno spremljajo tveganja.

Mlade osebe imajo lahko manj izkušenj z učinki alkohola in drugih drog, zato svojih meja ne poznajo. Iz radovednosti ali pritiska vrstnikov lahko uporabijo preveč ali več snovi hkrati. Učinki mešanja so lahko nepredvidljivi in nevarnejši.

Razumna pravila zmanjšujejo tveganje: ne vozi pod vplivom; ne sedi v vozilo z voznikom pod vplivom; pokliči domov po prevoz brez strahu pred takojšnjo kaznijo; ne puščaj prijatelja samega; ob neodzivnosti ali težkem dihanju pokliči 112.

Nasvet: Če mladostnik eksperimentira, najprej poskrbite za varnost in pogovor. Podpora in jasne meje so učinkovitejše od sramotenja, ki lahko naslednjič prepreči klic na pomoč.

Mladostnik je še vedno odvisen od odraslih, hkrati pa je vedno bolj sposoben sprejemati lastne odločitve. Njegov vrednostni sistem pogosto izhaja iz družine, vendar se razvija tudi pod vplivom vrstnikov, šole, spleta in lastnih izkušenj.

Najstniki, katerih starši zaupajo v rezultate svoje vzgoje in ostanejo dosegljivi, lahko razvijejo več odgovornosti kot vrstniki, ki jih odrasli le nadzorujejo. Zaupanje je treba povezati z dogovorjenimi mejami in posledicami, ki niso ponižujoče.

Nasvet: Potrjujte otrokovo samostojnost pri manjših odločitvah in postavite mejo, kadar je ogrožena varnost. Tako se gradi ravnotežje med svobodo in odgovornostjo.

Z več znanja se odrasli in mladostniki lažje zavedajo tveganj, povezanih z uporabo drog. Ker so psihoaktivne snovi v družbi prisotne, obstaja možnost, da se bo z njimi srečal tudi vaš otrok. Tveganje se zmanjšuje s pogovorom, preverjenimi informacijami, jasnimi pravili in dostopno pomočjo.

Starši, ki so dobro poučeni o kanabisu in drugih drogah, lažje odgovorijo na vprašanja in priznajo, česa ne vedo. Mladostnik bo odraslega prej sprejel kot zanesljiv vir, če informacije niso pretirane, nasprotujoče ali moralizirajoče.

Mladostniki potrebujejo osebno svobodo in varnost, ki jo zagotavljajo razumna pravila. Potrebujejo tudi spoštovanje ter razumevanje, kako njihova dejanja vplivajo na druge.

Nasvet: Pogovori o drogah naj ne bodo enkraten »velik pogovor«, ampak del vsakdanjega družinskega dialoga. Odrasli naj ostanejo odprti za vprašanja in po potrebi skupaj z mladostnikom poiščejo strokovno pomoč.