Slovar tujk

Agonist

Substanca, ki učinkuje na receptorje, da bi dosegla določene odzive. Spojina, ki z vezavo na celične receptorje izzove enak biološki odziv kot vezava naravnega substrata, ima afiniteto do vezavnega mesta in intrinzično aktivnost

Agencija Evropske unije za droge (EUDA) – The European Union Drugs Agency (EUDA)

Okrepiti pripravljenost EU na droge s štirimi ključnimi medsebojno povezanimi kategorijami storitev: predvidevanje, opozarjanje, odzivanje in učenje.

Akutni učinki

Se nanašajo na učinke, ki nastanejo zaradi administracije katerekoli droge, in predvsem na njene kratkoročne učinke. Ti se ločijo na centralne (cerebralne funkcije) in periferne (živčni sistem). Učinki so povezani z zaužitimi količinami.

Anandamid

Nevrotransmitor endogenega kanabinoidnega sistema. Čeprav še niso popolnoma razumljeni, ti nevrotransmitorji delujejo kot regulatorji, ki vežejo THC.

Dekriminalizacija

Odstranitev vedenja ali aktivnosti iz območja kriminalnega pravnega sistema. Navadno se napravi razlika med de jure dekriminalizacijo, ki vključuje amandma h kriminalni zakonodaji, in de facto dekriminalizacijo, ki vsebuje administrativno odločitev, da se ne preganja dejanj, ki ostajajo protizakonska. Dekriminalizacija zadeva samo kriminalno zakonodajo in ne pomeni, da legalni sistem nima sodne oblasti. Ostali nekriminalni zakoni lahko regulirajo obnašanje ali aktivnost, ki je bila dekriminalizirana (civilni ali urejevalni prekrški).

Denaturacija droge

– Izdelka
– semena
– kanabis
– Uničenje izdelka ali kanabisa oziroma njenih delov

Depenalizacija

Sprememba kazni, ki so v kriminalni zakonodaji namenjene za določeno obnašanje. V primeru konoplje se to v splošnem nanaša na odstranitev zaporniških kazni.

Detoksikacija

Detoksikacija je proces, s katerim pomagamo telesu, da se varno znebi škodljivih snovi. Z uporabo zdravil in podpornih terapij ublažimo neprijetne simptome odtegnitve, medtem ko telo postopoma pridobiva nazaj svoje naravno ravnovesje. Ta postopek je pogosto prvi korak pri zdravljenju odvisnosti, saj pomaga osebi, da se stabilizira in pripravi na nadaljnje korake k okrevanju.

Diverzija

Diverzija pomeni uporabo alternativnih ukrepov, namesto da bi osebo kaznovali s pregonom ali obsodbo, kljub temu, da je njeno dejanje nezakonito. To se lahko zgodi že, preden je oseba formalno obdolžena – na primer, če se prostovoljno odloči za zdravljenje. Diverzija se lahko uporabi tudi med sojenjem, ko se namesto zapora naloži javno delo ali zdravljenje.

Dopamin

Dopamin je kemična snov, ki deluje kot posrednik med živčnimi celicami. Igra ključno vlogo pri občutku zadovoljstva in motivacije – ko počnemo nekaj, kar nas veseli, se sprosti dopamin, kar nam daje občutek užitka in nas spodbuja, da to ponovimo.

Droga

Droga je vsaka kemična snov, ki vpliva na delovanje telesa – spremeni biokemijske ali fiziološke procese v tkivih ali v celotnem organizmu. V tem smislu se beseda uporablja predvsem za substanc, ki imajo psihotropne učinke, torej vplivajo na naše misli, čustva in vedenje. Pogosto se izraz “droga” nanaša na ilegalne snovi, vendar lahko vključuje tudi legalne substanc, kot so nikotin, alkohol in nekatera zdravila.

Hašiš

Hašiš je smolnati ekstrakt, pridobljen iz cvetočih vrhov rastline kanabisa. Ta koncentrirana oblika vsebuje visoke količine psihoaktivnih spojin, zaradi katerih se uporablja tako v rekreativne kot tudi v nekaterih medicinskih namenih. Ima značilen vonj in teksturo, ki spominja na smolo, ter se običajno uživa s kadilom ali v kombinaciji z drugimi snovmi.

Hrepenenje

Močna želja po določeni psihoaktivni snovi.

Intoksikacija

Motnja fiziološkega in psihološkega sistema, do katerega pride zaradi uporabe substanc. Farmakologija v splošnem razlikuje štiri stopnje intoksikacije: lahko, zmerno, resno in usodno.

Joint

Cigareta marihuane ali hašiša z ali brez tobaka. Ker jointi nikoli niso identični med seboj, so znanstvene analize učinkov THC težje, sploh pri določanju terapevtskih prednosti konoplje in pri raziskovanju njenih učinkov na vožnjo.

Kanabinoidi

Kanabinoidi so skupina kemičnih spojin, ki delujejo na kanabinoidne receptorje v telesu in možganih ter povzročajo podobne učinke kot rastlina kanabis (Cannabis sativa). Izraz „kanabinoid“ zajema vse kemične snovi, ki delujejo na te receptorje, ne glede na njihovo strukturo ali izvor.

Poznamo tri glavne vrste kanabinoidov:

  1. Fitokanabinoidi: To so naravni kanabinoidi, ki jih najdemo v rastlini kanabis. Najbolj znani fitokanabinoidi so delta-9-tetrahidrokanabinol (THC), ki je glavna psihoaktivna sestavina konoplje, in kanabidiol (CBD), ki nima psihoaktivnih učinkov.
  2. Endokanabinoidi: To so kanabinoidi, ki jih proizvaja človeško telo. Delujejo kot signalne molekule in imajo vlogo pri uravnavanju različnih fizioloških procesov, vključno z razpoloženjem, spominom, apetitom in bolečino.
  3. Sintetični kanabinoidi: To so umetne spojine, zasnovane za posnemanje učinkov THC. Pogosto se uporabljajo v raziskavah ali kot rekreativne droge, vendar lahko zaradi svoje moči in nepredvidljivih učinkov povzročijo resne zdravstvene težave.

Kanabinoidi delujejo tako, da se vežejo na kanabinoidne receptorje v telesu, predvsem na receptorje CB1 in CB2, ki so del endokanabinoidnega sistema. Ta sistem je ključnega pomena za uravnavanje številnih telesnih funkcij in vzdrževanje homeostaze.

Kanabis

– cvetni vršiček rastline kanabis

Komisija za narkotike (Commission on narcotic drugs (CND))

Komisijo za narkotike (CND) sta leta 1946 ustanovila Ekonomski in Socialni svet Združenih narodov. Gre za centralno politično telo znotraj organizacije Združenih narodov, ki se ukvarja s temami, povezanimi z drogami. Komisija analizira svetovno situacijo zlorabe drog in razvija predloge za ojačanje mednarodne kontrole nad drogami.

Konoplja – Slovenski izraz za rastlino kanabis, namen: seme, vlakno, hortikultura in industrija

Obstajajo tri vrste te rastline: cannabis sativa, cannabis indica in cannabis ruderalis.
Cannabis sativa je najbolj pogosta, saj raste v skoraj vseh pogojih. Rastlino so poznali na Kitajskem že pred 6000 leti. Cvetovi in listje se uporabljajo za proizvajanje konoplje za kajenje. Splošni izrazi za konopljo kot travo, ki se uporabljajo v Sloveniji, so navedeni na strani poimenovanje konoplje. Hašiš se proizvaja iz smole. Konoplja je klasificirana kot psihotropna substanca in je regulator centralnega živčnega sistema. Vsebuje preko 460 znanih kemičnih subtanc, od tega je 60 kanabinoidov. Delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC je osnovna aktivna sestavina konoplje. Ostale komponente, delta-8-tetrahidrokanabinol, kanabinol, kanabidiol so prisotne v manjših količinah in nimajo pomembnejšega vpliva na obnašanje in dojemanje. Lahko pa seveda vplivajo na skupen učinek substance.

Kronični učinki

Se nanašajo na učinke, ki so zakasnjeni ali se razvijejo po ponavljajoči se uporabi.

Legalizacija

Zakonodaja znotraj regulatornega sistema kultivacije, produkcije, trženja, prodaje in uporabe substanc. Čeprav v povezavi z drogami “z ulice” takšen ukrep trenutno ne obstaja (za razliko od alkohola in tobaka, ki sta regulirana produkta), bi legalizacija lahko imela dve obliki: prosta prodaja in regulatorni režim (državna kontrola).

Marihuana

Mehiški izraz, ki se je originalno nanašal na cigareto slabe kvalitete. Danes je izraz v pogovornem jeziku postal sinonim za kanabis. Ozko definirano pomeni posušene cvetove (vrhove), včasih tudi liste in stebla kanabisa, ki so izrecno namenjeni kajenju ali oralnemu uživanju.

Mednarodna uprava za kontrolo narkotikov (International Narcotics Control Board (INCB))

Uprava je neodvisna, kvazi – pravna organizacija, odgovorna za spremljanje implementacije mednarodnih konvencij o drogah. Ustanovljena je bila leta 1968 kot dodatek h Konvenciji iz leta 1961, njeni predhodniki pa segajo v leto 1930. Odbor daje priporočila Komisiji Združenih narodov za narkotike z upoštevanjem dopolnil ali izbrisov v dodatkih h konvencijam.

Mednarodne konvencije:

Narkotik

Substanca, ki lahko povzroči omamljenost ali umetno spanje. Navadno se izraz omejuje na opiate. Včasih se izraz nepravilno nanaša na vse droge, ki imajo sposobnost povzročanja odvisnosti.

Odtegnitveni sindrom

Je lahko fiziološko in/ali duševno stanje, ki se pojavi po nenadni rabi določene psihoaktivne snovi. Za to stanje so značilne motnje v telesnem in duševnem delovanju. Odtegnitveno stanje lahko spremlja tudi opustitev odvisniškega vedenja.

Odvisnost

Stanje, v katerem uporabnik nadaljuje svojo rabo substance ne glede na znatne zdravstvene, psihološke, relacijske, družinske ali socialne probleme. Gre za kompleksen fenomen, ki bi lahko imel celo genetske komponente. Psihološka odvisnost se nanaša na psihološke simptome, povezane s hrepenenjem, fizična odvisnost pa se nanaša na toleranco in prilagoditev organizma kronični rabi.

Opijat

Substance, pridobljene iz makovega soka. Termin opijat izključuje opioide, kot sta heroin in metadon.

Predoziranje

Naključno ali namerno zaužitje tolikšne količine psihoaktivne snovi, ki močno presega odmerek, ki je za to osebo običajen. Predoziranje pogosto vodi do hude zastrupitve, neredko se konča s smrtjo.

Prehod/teorija prehoda (gateway)

Teorija predlaga zaporeden vzorec vpletenosti v rabo drog od nikotina, alkohola, do konoplje in nato trdih drog. Glede konoplje teorija počiva na statistični povezavi med uporabo trdih drog in dejstvom, da so uporabniki v splošnem uporabljali konopljo kot svojo prvo ilegalno drogo. Teorija ni bila podprta z empiričnimi raziskavami in se smatra kot zastarela.

Program Združenih narodov za kontrolo drog (United Nations Drug Control Program (UNDCP))

Ustanovljen je bil v letu 1991, v namene izobraževanja sveta o nevarnostih zlorabe drog. Namen programa je s pomočjo alternativnih razvojnih projektov, kontroliranja posevkov in projektov proti pranju denarja ojačati mednarodne akcije proti produkciji in razpečevanju drog ter kriminalu v zvezi z drogami. Program pripravlja tudi natančne statistike in pomaga načrtovati zakonodaje in izobraževati pravnike. UNDCP je del urada Združenih narodov za kontrolo drog in prevencijo kriminala ( UN Office for Drug Control and the Prevention of Crime).

Prohibicija

Zgodovinsko se izraz najpogosteje nanaša na obdobje nacionalne prepovedi prodaje alkohola v Združenih državah med 1919 in 1933. Po analogiji se izraz danes uporablja za opis poskusov Združenih narodov in državnih politik v prizadevanju za družbo brez drog. Prohibicija temelji na prepovedi vzgajanja, proizvajanja, izdelovanja, prodaje, uživanja,.. nekaterih substanc, razen v medicinske in znanstvene namene.

Psihoaktivna substanca

Substanca, ki spreminja mentalne procese kot sta mišljenje in čustvovanje. Izraz je bolj nevtralen kot izraz droga in se ne nanaša na legalni status substance.

Psihotropna substanca(glej tudi psihoaktivna)

Uporablja se sinonimno s psihoaktivno substanco, čeprav se izraz nanaša na droge, primarno rabljene pri zdravljenju mentalnih motenj, kot anksiolitiki, sedativi, nevroleptiki, idr. Bolj natančno se izraz nanaša na substance, ki jih pokriva Konvencija o psihotropnih substancah iz leta 1971.

Razpolovna doba

Čas, potreben koncentraciji določene droge v krvi, da se prepolovi. Razpolovna doba THC je približno 4.3 dni, a je hitrejša pri rednih uporabnikih kot pri občasnih. Ker je visoko topen v maščobah, se THC shranjuje v maščobna tkiva in tako povečuje razpolovno dobo na 7 do 12 dni.
Daljša uporaba konoplje povečuje periodo časa potrebnega za odstranitev THC iz organizma. Še teden dni po uporabi lahko v organizmu ostanejo metaboliti THC. Postopoma se presnovijo v urin (ena tretjina) in fekalije (dve tretjini). Sledove neaktivnih THC metabolitov lahko odkrijejo tudi do 30 dni po uporabi.

Recidiv

Je ponovitev vedenja, ki je značilno za odvisnost od psihoaktivnih snovi pri osebi, ki je pred tem že vzpostavila abstinenco in jo določen čas vzdrževala.

Regulacija

Sistem kontrole, ki določuje pogoje, pod katerimi so dovoljene kultivacija, produkcija, trženje, predpisovanje, prodaja in posedovanje substance. Regulatorni pristopi lahko temeljijo na prepovedi (za ilegalne droge) ali kontroliranem dostopu (zdravila, alkohol).

Rizična uporaba

Uporabniško vedenje, ki spravlja uporabnike v tveganje, da razvijejo zasvojenost s substanco.

Tetrahidrokanabinol (delta-9-THC)

Glavna aktivna komponenta kanabisa. Razgrajuje se v maščobah in ima dolg razpolovni čas. Njegovi psihoaktivni učinki se spreminjajo skupaj z ostalimi komponentami v konoplji. V svojem naravnem stanju vsebuje konoplja od 0.5 do 5 % THC. Sofisticirane metode kultivacije in izbire rastlin, še posebej ženskih, vodijo k višjim nivojem koncentracije THC.

Toksičnost

Značilnost substance, ki povzroči intoksikacijo ali “zastrupljenje”. Številne substance, vključujoč nekatero hrano, imajo neke nivoje toksičnosti. Konoplja nima skoraj nobene toksičnosti in ne more privesti do predoziranja.

Toleranca

Zmanjšan odziv organizma in povečana kapaciteta podpiranja učinkov substance po bolj ali manj daljši periodi uporabe. Nivoji tolerance so med različnimi substancami zelo variabilni. Verjame se, da je toleranca do konoplje nižja kot pri večini ostalih drog, vključno s tobakom in alkoholom.

Topljiv v maščobi

Značilnost substance, da hitro prepoji tkivo. THC je zelo topljiv v maščobi.

World Health Organization (WHO)

Svetovna zdravstvena organizacija je specializirana agencija za zdravje, ki je bila ustanovljena 7. aprila 1948. Cilj organizacije je doseči najvišji možni nivo zdravja, ki je v njihovi ustavi definirano kot stanje celovitega fizičnega, mentalnega in socialneg a dobrega počutja in ne le kot odsotnost bolezni.

Zasvojenost

Splošni pojem, ki se nanaša na koncepta tolerance in odvisnosti. Organizacija WHO obravnava zasvojenost kot ponavljajočo se uporabo psihoaktivne substance do mere, da je uporabnik periodično ali kronično intoksiciran, da kaže nujnost zaužitja substance, ima velike težave pri prostovoljnem prenehanju ali zmanjšanju rabe substance in kaže odločnost pri vztrajanju uživanja substance ne glede na posledice.

Zloraba

Težko opredeljiv pojem z mnogimi pomeni, ki so odvisni od socialnega, medicinskega in legalnega konteksta. Nekateri vsako rabo nedovoljenih drog enačijo z zlorabo. Izraz se uporablja za opis tveganega načina uživanja te snovi (poveča se tveganje za zdravje) in za opis škodljivega načina rabe, ko zaradi uživanja te snovi uporabnik že trpi posledice v vsakdanjem življenju (služba, šola, odnosi v družini, družabno življenje, sprememba prvotno zastavljenih ciljev, pomanjkanje motivacije,…).
Mednarodne konvencije, na primer, obravnavajo vsako rabo drog, ki ni namenjena v medicinske ali znanstvene namene, kot zlorabo. Ameriško psihiatrično združenje definira zlorabo kot slab vzorec rabe substanc, ki lahko vodi k znatnemu kliničnemu poslabšanju.

Viri:
Varagić, M. Milošević; Farmakologija, 1986., Medicinska knjiga, Beograd – Zagreb
Zdenka Čebašek Travnik: Zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi